Novice

datum: 22.10.2026

kategorija: Meritve

Inštitut za šport Fakultete za šport Univerze v Ljubljani je v sodelovanju s trenerji, razvijalci merilne opreme in partnerskimi merilnimi centri izvedel celostno biomehansko meritev sprinta. Z integracijo različnih sodobnih senzorjev, optičnih in laserskih sistemov ter visokofrekvenčne videoanalize v enoten merilni protokol smo sočasno zajeli objektivne časovne, kinematične in kinetične podatke za natančno analizo štarta, pospeševanja, teka pri največji hitrosti in učinkovitosti sprinterskega koraka. Osnovni namen izvedenih meritev je bil zagotoviti kalibracijo (obravnavo merilnega odstopanja), sinhronizacijo (časovno usklajenost) in validacijo (potrditev ustreznosti meritve za določeno uporabo) uporabljenih sistemov, hkrati pa smo predvideli tudi analizo ključnih spremenljivk, ki modulirajo sprint.

V sklopu meritve smo na štartnih blokih izmerili reakcijski čas in sile odriva ločeno za levo in desno nogo. Časovni potek teka smo spremljali s petimi pari fotocelic Witty na 5-metrskih odsekih, medtem ko smo z 20-metrskim optičnim sistemom OptoGait natančno določili dolžino in frekvenco korakov ter stične čase in čase leta. Sočasna visokofrekvenčna videoanaliza je omogočila podroben vpogled v tehniko štarta, položaje telesa in koordinacijo gibanja skozi vse faze teka.

Visokofrekvenčno 2D-videoanalizo smo nadgradili z naprednimi orodji umetne inteligence in računalniškega vida, kot sta Google MediaPipe in Meta 3D Body SAM. S pomočjo teh algoritmov smo iz zajetih 2D-posnetkov izvedli natančno sledenje telesnim segmentom in rekonstruirali kinematične 3D-modele tekačev. Takšna pretvorba v tridimenzionalni prostor omogoča podrobno prostorsko analizo sklepnih kotov, naklonov telesnih segmentov, nihanja težišča telesa ter rotacij trupa in medenice.

Z brezkontaktnim laserskim merilnim sistemom smo pri frekvenci vzorčenja 100 Hz zvezno spremljali oddaljenost ledvenega dela hrbta sprinterja od merilne enote. Na podlagi teh podatkov lahko z analizo časovnega poteka horizontalne hitrosti in pospeška prepoznamo obdobja povečevanja in zmanjševanja hitrosti znotraj posameznega koraka ter jih s pomočjo sinhroniziranih optičnih meritev in videoposnetkov časovno povežemo s fazami opore in leta. S tem smo ovrednotili biomehanske asimetrije med levo in desno nogo pri ustvarjanju sile, pospeševanju in zaviranju ter izdelali individualne profile sila–hitrost, moč–hitrost, sila–pot in moč–pot.

Merilni protokol je vključeval tudi testiranje zaviranega in vlečenega sprinta z napravama 1080 Sprint in T-Apex. S spreminjanjem zunanje obremenitve smo analizirali odziv športnikov na upor oziroma asistirano gibanje ter ovrednotili njihovo sposobnost ustvarjanja sile in ohranjanja strukture koraka pri različnih hitrostih teka.

Povezovanje vseh merilnih tehnologij v enoten diagnostični sistem omogoča celovit vpogled v individualne biomehanske značilnosti sprinterjev in neposreden prenos objektivnih podatkov v prakso. Zbrani rezultati trenerjem in športnikom zagotavljajo trdno znanstveno in strokovno podlago za prepoznavanje rezerv v učinkovitosti gibanja, optimizacijo tehnike in podatkovno podprto načrtovanje treninga hitrosti.

Utrinke z meritev si lahko ogledate v galeriji slik.