Novice
datum: 10.07.2025
kategorija: Meritve
Preventivni pregledi športnikov niso le formalnost za registracijo športnika. So pomembno orodje za ohranjanje zdravja in preprečevanje resnih zapletov. So kot športna oprema – nujni sestavni del za varno udejstvovanje v športu.
V zadnjih tednih so se v medijih pojavile razprave o tem, kako se izvajajo preventivni pregledi športnikov. Ob vsem tem pa se zdi, kot da pozabljamo na osnovno vprašanje: zakaj te preglede sploh izvajamo in kaj naj bi sploh vsebovali?
Srce naj bije varno
Čeprav so redki, so lahko zastoji srca pri mladih športnikih usodni. Prav ti dogodki so eden glavnih razlogov zakaj obstajajo tovrstni pregledi. Nekatere srčne bolezni so prirojene in se ne pokažejo z nobenimi simptomi. Pogosto se pojavijo tekom daljše izpostavljenosti fizičnim obremenitvam, zato tovrstne preglede ponavljamo (po EU na 6-24 mesecev). Čisto vseh zastojev seveda ne moremo preprečiti, vendar z osnovnimi pregledi, kot sta EKG, klinični pregled in morebitna dodatna diagnostika, lahko zdravniki odkrijejo veliko večino življenjsko nevarnih stanj.
Telo v razvoju je posebno
Otroci in mladostniki v tem obdobju intenzivno razvijajo kosi, mišičje in živčevje. V tem obdobju lahko zato pride do nekaterih starostno pogojenih preobremenitvenih stanj. Spreminja se dolžina udov (pogosto neenakomerno), pojavijo se spremembe v drži in biomehaniki gibanja. Če se na to ne odzovemo pravočasno, lahko ponavljajoče obremenitve vodijo v bolečine, preobremenitvene poškodbe, nekatera stanja lahko postanejo celo trajna. Preventivni pregledi omogočajo, da te spremembe spremljamo in pravočasno ukrepamo – s prilagoditvijo treninga, dodatnimi vajami, v primeru obstoječih težav pa z ustrezno, panogi prilagojeno fizioterapijo. Natančna izmera telesa, spremljanje rasti in telesni pregled, z osnovnimi funkcionalnimi testi gibljivosti in stabilnosti, so zato običajna sestavina pregleda.
Pretreniranost oziroma hoja po robu
V tekmovalnem športu se pogosto dogaja, da otroci trenirajo veliko, ne zagotovijo pa ustreznega počitka ter prehranske in hidracijske podpore. Včasih se to dogaja iz lastne motivacije, drugič zaradi pritiska okolice. Pretreniranost se lahko kaže kot kronična utrujenost, padec motivacije, pogoste bolezni ali celo hormonske motnje, vse skupaj pa vodi v slabšanje rezultata. Sodobni preventivni pregledi zato vključujejo spremljanje krvnih markerjev, prehransko-hidracijskih navad, dejavnikov regeneracije (količina spanja, počitka, oceno obremenitev doma in v šoli). Tako lahko trenerji in starši pravočasno prilagodijo količino in vrsto treningov ter s tem poskrbijo, da otrok napreduje varno, brez običajnih posledic pretreniranosti kot so slabokrvnost, izguba menstruacije, redčenje kostnine, zastoj v rasti, stresni zlomi, izguba motivacije in depresija.
Zakonodaja
V Sloveniji so obseg in vsebina preventivnih pregledov športnikov natančno določeni s Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih športnikov kjer lahko vsak sam preveri kaj je obvezna sestavina pregleda – zgoraj omenjenim so dodane še ocena pljučne funkcije, analiza urina in testiranje vidnih funkcij. Po pregledu mora zdravnik poleg spričevala izdati še izvid (obvezno po Zakonu o pacientovih pravicah), ker ta služi kot koristno orodje vsem ostalim zdravnikom v sistemu.
Skladno s pravilnikom imajo registrirano športniki pregled vsaki 2 leti plačan s strani ZZZS, vsako drugo leto pa so torej samoplačniški. Preventivni pregled, ki stane 20€ je v resnici ravno toliko tudi preplačan, ker popolnoma ignorira zgoraj navedene razloge zakaj te preglede sploh izvajamo. S tem ko se takšnih pregledov poslužujemo, smo del problema in ne rešitve.
Pregled kot priložnost, ne kot ovira
Preventivni pregledi niso ovira, ampak podpora športni poti vašega otroka. So kot kompas, ki pomaga usmerjati treninge v pravo smer – varno, učinkovito in dolgoročno. Zato jih ne jemljimo kot nepotrebno birokracijo, ampak kot naložbo v zdravje, veselje do gibanja in športno prihodnost naših otrok.
Skupaj si moramo prizadevati, da so ti pregledi kakovostni, strokovni in usmerjeni v dobrobit otrok.
Matej Kokalj Kokot, dr.med., spec MDPŠ
Vodja ambulante medicine športa
Članek je izšel v Delovi prilogi Ona v torek, 8. 7. 2025.