Herman Berčič
šport na univerzi kot sestavina kakovosti akademskega življenja

 

Šport na univerzi je pomembno področje akademskega življenja. Ob preteklih izkušnjah in sedanjih spoznanjih naj bi tudi v prihodnje študentom omogočal kakovostno preživljati naporne študijske dni in ohranjati njihovo celovito bio-psiho-socialno ravnovesje. Zaradi številnih ugodnih učinkov na vsestransko osebnost in psihosomatični status študentov ima redna športna vzgoja kot temeljna dejavnost športnega udejstvovanja na univerzi izjemno pomembno in nezamenljivo mesto. Zaradi nezavidljivega sedanjega stanja športne vzgoje na univerzah po bolonjski reformi so v zadnjem obdobju vsa prizadevanja usmerjena v spremembo le-tega in v kakovosten premik univerzitetnega športa nasploh. Potrebni so programske osvežitve športne vzgoje in obštudijske dejavnosti, kadrovska obogatitev, izgradnja novih športnih objektov, ustreznejša organiziranost športa na univerzi in stremljenje k napredku na osnovi sistematične raziskovalne dejavnosti.

 

Ključne besede: študenti, športna vzgoja, šport na univerzi, športni objekti, kakovost življenja

Andreja Kocjančič
Šport na Univerzi v Ljubljani

Kadar razmišljam o organizaciji univerzitetnega

športa na Univerzi v Ljubljani, ne morem mimo

dejstva, da je bil ta v obdobju mojega rektorovanja v

tranziciji oziroma podvržen procesu popolne reorganizacije.

Odločitev o drugačni ureditvi športa je bila sprejeta že pred

mojim mandatom, in sicer takrat, ko se je celoten slovenski

univerzitetni prostor odločil, da bo študijske programe preuredil

skladno z Bolonjskim procesom. Takrat je bila sprejeta

odločitev, da športna vzgoja ne bo več obvezna sestavina

študijskih programov, ni pa bila določena nadaljnja oblika

organizacije športa študentov. Razlogi za to odločitev so bili

različni, vsekakor pa je med njimi potrebno omeniti formalno

določilo Bolonjske reforme, da noben študijski predmet

ne more biti obvezen za celotno univerzo, in nekatere

neformalne vzroke, ki govorijo o slabi določljivosti prostora

športne vzgoje v univerzitetnem prostoru, ne dovolj smeli

politiki za šport zadolženih pedagogov in Fakultete za šport,

premajhnem številu empiričnih spoznanj o pozitivnih učinkih

športne vzgoje na kakovost bivanja in študija študentov

in drugih....

Katja Zorko
Bolonjski študij in športna vzgoja: Pogovor z Julijanom Staničem

Bolonjska reforma prinaša spremembe tudi na področju športne vzgoje. Ta bo odslej na večini fakultet le še izbirni predmet, ki bo povrhu še ovrednotena z manj kreditnimi točkami kot večina ostalih predmetov. Nekateri športni pedagogi zato že opozarjajo na pomanjkljivosti takšnega sistema; med njimi je Julijan Stanič, upokojeni višji predavatelj športne vzgoje na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, ki je podal večino iztočnic za ta prispevek.

Silvo Kristan
Napačna klasifikacija?

Normativne sestavine ali temeljni gradilni kamni sleherne vede so: predmet raziskovanja, raziskovalnametodologija, terminologija in notranja členitev vede (F. Pediček). Urejena terminologija nekevede je zagotovo kazalec njene splošne ravni. Hkrati pa sta terminologija in notranja členitev vede tesnomedsebojno povezani. Vsaj morali bi biti. In ta povezanost naj bi bila (bi morala biti!) tudi podlagaza logično organizacijsko zgradbo konkretne visokošolske institucije in njenega senata.

Ksenij Filipič - Jeras
Univerzitetni šport včeraj in danes

Milan Hosta
Od fitnesa preko wellnessa in selfnessa k playnessu

Ta prispevek je zgolj nastavekfilozofsko-sociološkega eksperimenta poimenovanega Playness kultura, ki smo ga pričeli uvajati v okviru podjetja Ensico S in Inštituta za trajnostni razvoj, diplomacijo in politiko športa. Gre za kratek in nesistematičen vpogled v matrico družbenih tokov, ki določajo prevladujočevzorce/paradigme telesne kulture in za predvidevanje nadaljnjih trendov v smeri razvoja Playness kulture.

 

 

Ključne besede: filozofija športa, fitness, welness, playness, kultura

Matej Majerič, Neja Markelj
Analiza nekaterih dejavnikov ukvarjanja s športom pri študentih

V prispevku predstavljamo rezultate raziskave med slovenskimi študenti o njihovih potrebah, značilnostih ukvarjanja s športom ter pogojih, ki jih potrebujejo za redno in organizirano ukvarjanje s športom v univerzitetnem okolju. Vzorec je sestavljalo 1116 naključno izbranih študentov vseh treh slovenskih univerz. Rezultati so pokazali, da je šport ena najpogostejših obštudijskih dejavnosti študentov, ki jo tudi cenijo kot pomembno vrednoto v življenju. Več kot polovica anketiranih se s športom ukvarja redno. Pri tem individualne panoge ter nove trendovske in ''imidž'' športne panoge pridobivajo pomembnost, medtem ko ekipne počasi izginjajo z lestvic najbolj priljubljenih športnih panog, z izjemo košarke, nogometa in odbojke. Analiza načinov in oblik ukvarjanja s športom pa je pokazala, da se študentje z njim pogosto ukvarjajo tako organizirano kot neorganizirano. Rezultati tudi kažejo, da bi morali študentom ponuditi kakovostnejše, raznovrstnejše, cenovno ugodnejše in časovno primernejše programe.

Ključne besede: univerzitetni šport, pogostost, način, zadovoljstvo, pogoji, programi

Jerneja Fišer, Tanja Kajtna, Klemen Benedik, Marjeta Kovač
Motivi staršev za vključitev otrok v program "gomnastika v srednji šoli"

Zanimali so nas motivi staršev, ki so v šolskem letu 2007/2008 svojega otroka vpisali v programgimnastične vadbe na šestih osnovnih šolah in njihovih podružnicah na Štajerskem. Za namenraziskave, ki je zajela 386 staršev, smo pripravili anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili starši ob koncuvadbe njihovih otrok. Izračunali smo osnovne statistične kazalnike in opravili enosmerno analizo variance,s katero smo ugotavljali razlike v motivih staršev glede na spol, starost, kraj bivanja, izobrazboin gibalno dejavnost.

Ključne besede: športna vzgoja, prvo triletje, interesni programi, gimnastika, motivi, starši

Dušan Gerlovič
Slovenski univerzitetni šport in športni objekti

Slovenski univerzitetni šport preživlja eno od mnogih katarzičnih obdobij, saj je bolonjska reforma na tem segmentu slovenskega športa in univerzitetnega življenja povzročila zmešnjavo, ki se kaže v tem, da število redno športno aktivnih študentov v športnih programih, ki jih organizirajo slovenske univerze in visokošolski zavodi, upada, sistem univerzitetnega športa pa zaradi številnih interesov in napačnega razumevanja bolonjske reforme na področju univerzitetnega športa ne deluje optimalno. Svoje sta prispevali tudi globalna gospodarska kriza in kriza vrednot, ki navkljub deklariranemu dejstvu, da je »družba znanja pogoj za preživetje« in da slovenske univerze (posebno še Univerza v Ljubljani), ki predstavljajo »temelj za družbo znanja v Sloveniji«, v tranzicijskem obdobju niso zagotovile kakovostnega integriranega prehoda »znanja v slovensko družbo«, kot tudi umeščanje univerzitetnega športa, ki predstavlja pomembno kvaliteto akademskega življenja, v slovenski šport oziroma širši kulturni prostor.

Marta Bon, Tomaž Čater, Bernarda Pohleven
SWOT analiza slovenskega ženskega rokometa kot osnova za njegov izboljšan strateški management

Namen študije je preko teoretičnih spoznanj s področja strateškega managementa v športu analizirati stanjeslovenskega ženskega rokometa. Osnovno metodološko orodje je SWOT analiza, skozi celotno študijosta uporabljeni metodi analize in sinteze, znotraj teoretične obravnave pa predvsem metodi deskripcijein komparacije. Ugotovljeno je, da je bil leta 2004 slovenski ženski rokomet 10. na rang lestvici evropskerokometne zveze, leta 2009 pa je le na 25. mestu. Problem raziskovanja je analiza vpliva zunanjega in notranjegaokolja na uspešnost slovenskega ženskega rokometa, izdelana analiza pa je osnova za postavitev nadaljnjega strateškega razvoja te športne panoge. S poglobljeno analizo stanja želimo tudi prispevatik doseganju cilja, da bi bil slovenski ženski rokomet ponovno med prvo deseterico najboljših evropskihreprezentanc. Generalna ugotovitev je, da bo potrebno vpeljati strateški management na vseh ravneh slovenskega ženskega rokometa.

Ključne besede: ženski rokomet, SWOT analiza, strateški management

Edvard Kolar, Katja Cerar, Sebastijn Piletič, Ivan Svetlik, Otmar Kugovnik
Analiza nekaterih vidikov športne dejavnosti študentov na Univerzi v Ljubljani

Šport je, kljub vedno ostrejši konkurenci različnih dejavnosti, med najbolj priljubljenimi prostočasnimi dejavnostmi mladih (Erjavec, 1999; Jurak s sod, 2002; Strel s sod., 2004). V športnih programih zunaj rednega šolskega programa vadi 18 do 22 % osnovnošolcev, 13,2 % srednješolcev in 8,8 % študentov (Jurak s sod., 2003). S športom se ukvarja 52,4 % Slovencev (Kovač s sod., 2005), kar govori o visoki stopnji poznavanja pozitivnih učinkov športa na celostni razvoj osebnosti vsakega posameznika in tudi o poznavanju drugih funkcij ter koristi športa za posameznika in družbo kot celoto.

Barbara Grizančič, Primož Pori, Marko Šibila
Primerjava primernosti osebnega in conskega načina branjenja pri malem rokometu

 

V članku so predstavljeni rezultati pedagoškega eksperimenta, ki smo ga izvedli na rokometaših, starihmed 9 in 12 let. Naš namen je bil ugotoviti, ali je za igranje malega rokometa primernejši osebni aliconski način branjenja. V vzorec merjencev smo zajeli 72 rokometašev v starosti od 9 do 12 let. Glede na strokovne usmeritve in priporočila, zapisana v literaturi, smo predvidevali, da je za igranje malegarokometa primernejši osebni način branjenja. Otroci so odigrali 5 tekem malega rokometa z osebno in 5tekem s consko obrambo. Vse tekme smo posneli z video kamero. Določili smo enajst igralnih spremenljivk,za katere smo menili, da dobro povzemajo značilnosti igre. Za obdelavo dobljenih podatkov smo uporabili statistični programski paket SPSS. Izračunali smo osnovne statistične značilnosti opazovanihspremenljivk in s pomočjo Wilcoxonovega testa predznačenih rangov razlike v pojavljanju posameznespremenljivke pri obeh načinih branjenja.

Rezultati kažejo, da glede na uporabljeno metodologijo težko nedvoumno potrdimo prednosti igre zosebno obrambo v primerjavi z igro s consko obrambo pri malem rokometu. Nekateri dobljeni podatkipa vendarle kažejo, da je mali rokomet z osebno obrambo bolj dinamičen in ponuja otrokom več ustvarjalnih možnosti.

 

Ključne besede: mali rokomet, osebna in conska obramba, pedagoški eksperiment

Edvard Kolar, Katja Cerar, Sebasjan Piletič, Ivan Svetlik, Otmar Kugovnik
Strategija razvoja Centra za univerzitetni šport Univerze v Ljubljani

»Univerza v Ljubljani bo, kot osrednja visokošolska in raziskovalna ustanova v Republiki Sloveniji s svojo usmeritvijo od rasti h kakovosti, v prihodnjih letih prišla v skupino najuglednejših evropskih univerz. Z največjim naborom novih in prenovljenih študijskih programov v širši regiji, vrhunskim kadrom, mednarodnim sodelovanjem, sodobnim informacijskim okoljem, povezovanjem študija z raziskovanjem in prakso, skrbjo za kakovost in vizije razvoja Univerze v Ljubljani za obdobje 2006–2009. Zanimivo je, da je njen pomemben del prav razvoj obštudijske dejavnosti, ki jo je mogoče najti tudi med sedmimi strateškimi cilji, zapisanimi v strategiji. Cilj 6 (UL, Strategija 2006–2009: 13–14) namreč opredeljuje obštudijske dejavnosti kot dejavnosti študentov, ki in bogatijo študij in kakovost življenja študentov ter tako prispevajo k razvoju njihove osebnosti in kompetenc.

Bogatijo pa tudi celotno univerzitetno življenje. Univerza v Ljubljani bo v prihodnje dejavneje posegla na to področje. To je pomembno tudi za evalvacijo UL. V podporo tem dejavnostim bo v prihodnjem obdobju postopno oblikovala Center za obštudijske dejavnosti študentov in začela z drugimi podpornimi aktivnostmi. Center bo razvijal naslednje dejavnosti: šport, kulturna in umetniška dejavnost, socialna dejavnost, neformalno izobraževanje in usposabljanje«.

 

 

 

Brane Dežman, Simon Ličen
Struktura posegov treh sodnikov v posamezni četrtini košarkarske tekme glede na njihov položaj

Na vzorcu 20 četrtin petih tekem evropskega prvenstva U20 smo zapisali in analizirali posege sodnikov,ki so bili v trenutku posega na položaju vodilnega, srednjega oziroma spremljajočega sodnika. Ugotovilismo, da so trije sodniki zaradi prekrškov v igro posegli povprečno šestkrat na četrtino, zaradi napak pa dvanajstkrat. Vseh posegov je bilo v povprečju nekaj več kot 18 na četrtino. Največ posegov zaradi prekrškovin napak so imeli sodniki, ki so bili v trenutku posega na položaju vodilnega sodnika (63,46 %). Številoposegov sodnikov, ki so bili med posegom na položaju srednjega ali spremljajočega sodnika, je bilo znatnomanjše (17,03 oziroma 19,51 %). Razlike so bile statistično značilne. Največ posegov so sodniki opravili vobmočju med čelno črto in črto prostih metov (A), še posebno pod košem (pri prekrških 4,8 ali 80,0 %, prinapakah 8,55 ali 70,1 %). Sledilo je območje med črto prostih metov in sredinsko črto (B) (pri prekrških0,95 ali 15,83 %, pri napakah 1,95 ali 15,98 %). Zanemarljivo malo posegov je bilo v obrambni polovici igrišča (C) (pri prekrških 0,25 ali 4,17 %, pri napakah 1,7 ali 13,93 %).

Ključne besede: košarka, sojenje, trije sodniki, učinkovitost

Katja Cerar, Edvard Kolar, Sebastijan Piletič, Janez Gril, Ivan Svetlik, Otmar Kugovnik
Oblikovanje programske strukture

Skladno s strategijo in vizijo razvoja ter osnovnim poslanstvom je najpomembnejši oz. osnovni strateški cilj Centra za univerzitetni šport (CUŠ) v petletnem obdobju doseči 50-odstotno vključenost študentov Univerze v Ljubljani (UL) v programe CUŠ do leta 2012, kar predstavlja velik organizacijski, kadrovski, programski, infrastrukturni, materialni in finančni zalogaj. V skladu z navedenim je Center za univerzitetni šport začel pripravljati in uveljavljati programe obštudijske športne dejavnosti študentov na Univerzi v Ljubljani in širiti ponudbo obstoječih programov.

V članku bosta podrobneje predstavljena nastajanje in oblikovanje programske strukture športne dejavnosti na UL, ki zajema različne sklope programov, ki se med seboj razlikujejo tako po obsegu kot tudi po kakovosti, standardih in namenu.

Mitja Bračič, Milan Čoh
Primerjalna analiza odzivnih časov na svetovnem prvenstvu v Osaki 2007 in Berlinu 2009

Hitrost reakcije je eden ključnih dejavnikov v mnogih športnih disciplinah, še posebno v šprinterskem teku.Med vrhunskimi šprinterji so zelo majhne časovne razlike in včasih o žlahtnosti kolajn odločajo stotinke intudi tisočinke, zato lahko slab štart oziroma dolg odzivni (reakcijski) čas pomeni izpad iz boja za kolajne. Namen naše raziskave je bil ugotoviti in analizirati razlike v odzivnih in končnih časih najboljših šprinterjevna svetu v različnih šprinterskih disciplinah na svetovnih prvenstvih v Osaki leta 2007 in Berlinu leta 2009. V primerjavi obeh prvenstev smo ugotovili statistične razlike med povprečnimi odzivnimi časi v teku na100, 400 in 110 m z ovirami. Analiza SP v Osaki in Berlinu je pokazala, da je trend razvoja teka na 100 in200 m zelo pozitiven. Negativen trend rezultatov se je pokazal v teku na 110 m z ovirami, kjer so na SP vBerlinu manjkali najboljši (poškodbe), in v teku na 400 m, kjer je vidno pomanjkanje vrhunskih tekačev. Analize odzivnih časov in končnih časov šprinterskih disciplin na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrahso dober kazalnik trendov napredka ali padca kakovosti šprinterjev v posameznih disciplinah v določenem obdobju. V nadaljnjih raziskavah bi bila zanimiva primerjava odzivnih in končnih časov med olimpijskimi igrami (OI) in svetovnimi prvenstvi.

Ključne besede: odzivni časi, šprint, nizki štart, primerjave, trendi

Edvard Kolar, Sebastijan Piletič, Katja Cerar, Janez Gril, Zvijezdan Mikič
Analiza obštudijskih športnih programov Centra za univerzitetni šport v študijskem letu 2008/2009

Skladno s strategijo Univerze v Ljubljani in strateškimi usmeritvami Centra za univerzitetni šport Univerze v Ljubljani smo leta 2008 začeli pripravljati novo programsko strukturo interesne obštudijske športne dejavnosti za študente Univerze v Ljubljani. Tako je v sklopu letnega delovnega načrta nastala programska struktura, sestavljena iz štirih stebrov športne dejavnosti (prikaz 1). Celotna struktura športne dejavnosti je tako zajemala izobraževalni vidik športne dejavnosti (kreditno ovrednoteni programi – programi ECTS), sprostilni vidik športne dejavnosti (športnorekreativni programi in programi študentskih športnih dni ter študentskih počitnic) in tekmovalni vidik športne dejavnosti (medfakultetna, meduniverzitetna in mednarodna študentska športna tekmovanja). Medtem ko je Center za univerzitetni šport načrtoval, uveljavljal in nadziral organizacijsko, kadrovsko, materialno (infrastruktura in oprema), informacijsko, pravnoformalno in finančno podsestavo izobraževalnih in sprostilnih programov športne dejavnosti, je tekmovalne programe načrtovala, uveljavljala in nadzirala Športna zveza Univerze v Ljubljani. Ker gre pri vseh programih za interesno obštudijsko športno dejavnost študentov Univerze v Ljubljani, so vsi združeni v pričujočem članku. Vse navedene dejavnosti in programi v analizi so namenjeni vsem študentom Univerze v Ljubljani in na ta način izpolnjujejo širši spekter namenov in so skladno s strategijo namenjeni predvsem izboljševanju kakovosti bivanja študentov na Univerzi v Ljubljani.

Tadej Debevec, Igor B. Mekljavič
Sodobni trendi uporabe višinskega treninga v športu

Mnogo športnikov uporablja višinski trening kot dodatno ali osnovno vadbo za izboljšanje športne sposobnosti.Kljub precej nejasnim fiziološkim učinkom različnih protokolov le-te športniki pogosto nekritično uporabljajo. Ugotovitve znanstvenih raziskav o učinkih različnih višinskih protokolov na športno sposobnost niso enotne. Poznavanje razlik med posameznimi protokoli višinskega treninga je pomembno predvsem zato, da lažje določimo, katerega bomo glede na postavljene cilje izbrali. Glede na rezultate raziskav je trenutno najučinkovitejši protokol “spi visoko –treniraj nizko”, s katerim lahko tudi vrhunski šortniki izboljšjo vzdržjivostno sposobnost na višni in v nižni. Ob uporabi višnskega treninga je treba nameniti posebno pozornost nadzoru vadbe in njenih rezultatov, saj se posamezniki v odzivih na hipoksiči dražjaj bistveno razlikujejo. Ker nekateri protokoli omogočjo izboljšnje vzdržjivosti pri posameznih šortnikih, je njihova uporaba lahko priporočjiva in smiselna. V prispevku so najprej na kratko predstavljeni ozadje višnskega treninga in tehnološe možosti aplikacij, v nadaljevanju pa širje osnovni, najpogosteje uporabljani protokoli in njihovi potencialni učnki.

Ključne besede: hipoksija, športna vadba, aklimatizacija, vzdržljivost

Silvo Kristan
Odličnost se kaže tudi v neoporečnem strokovnem izrazju - ali imamo res fakulteto za giboslovje?

Načelno se v revijo za strokovna in znanstvena vprašanja športa volontersko ne oglašam, ker ne pristajam na zastonjkarsko izsiljevanje. Ne pristajam namreč na plačilno diskriminacijo med pisci, ki 'morajo' pisati (ker delajo akademsko kariero), in pisci, ki se jim ni treba 'službeno' pojavljati v strokovnih glasilih, ker ne zbirajo nobenih kariernih točk. Nasprotno pa se volontersko pogosto in rade volje oglašam v kar nekaj javnih glasilih ali si dopisujem z lektorji in uredniki. Toliko v odgovor radovednežem, ki me nenehno sprašujejo, zakaj se ne pojavljam več v Športu. Tokrat sem prekršil svojo načelno odločitev, ker preveč 'boli' in je nekaj terminoloških in filozofskih ocvirkov vendarle treba vsaj za silo komentirati. Za vsak primer še poduk uredništvu in etični komisiji na FŠ: dejstva so sveta, komentar je svoboden. Omejevanje komentarja je ne-intelektualno nasilje.

Darja Kurner, Jelka Gošnik, Tomislav Bunjevac
Športna aktivnost študentov filozofskih fakultet univerz v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu

Politične spremembe v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja so povzročile razpad Jugoslavije in njene republike so postale samostojne države. Prva osamosvojena republika je bila Slovenija, ki se je tudi uspela izogniti dolgotrajnemu vojaškemu konfliktu. Sledile so ji Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Srbija, ki pa so v vojnih letih utrpele mnogo resnejše posledice. V teh republikah je vojna močno prizadela mlajše generacije na vseh ravneh, tudi z vidika izobraževanja in športa. Vsaka od republik se je razvijala samostojno. Slovenija je prva postala ekonomsko stabilna in se je dokaj hitro včlanila v nekatere pomembne mednarodne inštitucije, kot sta Nato in Evropska unija. Hrvaška je leta 2007 šele kandidirala za vstop v Evropsko unijo, medtem ko je bila Srbija še močno zaznamovana s posledicami vojne in je šele na začetku tranzicijske poti. V raziskavi smo skušali ugotoviti, kakšno mesto zavzema šport v univerzitetnih kurikulumih in kako ga zaznavajo študenti filozofskih fakultet v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Študente vseh treh fakultet smo anketirali z enakim testnim vprašalnikom, ki je vseboval vprašanja o vrednostnem sistemu, motivih in možnostih za športno udejstvovanje, o preferencah, o lastni oceni zdravstvenega statusa in o nekaterih navadah.

Ključne besede: študentski šport, preference, razlike med spoloma

Roman Kavčič
Športna vzgoja izbirni predmet v prenovljenih študijskih programih Fakultete za družbene vede

Fakulteta za družbene vede je bila v skupini treh fakultet, ki so prve izvedle bolonjsko prenovo študijski programov. V študijskem letu 2007/2008 je fakulteta v celoti prešla na nov sistem študija. Že v času priprave na reformo študijskih programov je bila prisotna dilema, kaj storiti s predmetom Športna vzgoja, ki je v dotedanjih študijskih programih bila kot obvezen predmet, brez ocenjevanja, v 1. in 2. letniku.

Kljub negativnemu stališču in nasprotovanju vodstva UL do uvedbe predmeta Športna vzgoja v predmetnik prenovljenih študijskih programov, se je na FDV oblikovalo mnenje, da je potrebno predmet ohraniti, saj bolonjska reforma z uvedbo širšega izbora, predvsem splošnoizobraževalnih predmetov, daje možnost, da se kot izbirni predmet ponudi študentom tudi Športna vzgoja, seveda v prenovljeni obliki, z vsemi lastnostmi in zahtevami predmeta (predavanja, vaje, preizkus znanja, ocenjevanje). Obveljalo je prepričanje, da tak predmet širi splošna vedenja in znanja in prispeva k širši razgledanosti študentov ter posredno k večji kvaliteti njhovega življenja in učinkovitejšemu kasnejšemu poklicnemu delu.

Borut Pistotnik
Kondicija in forma v kineziologiji

 

Ustvarjanje in uveljavljanje ustreznega strokovnega in znanstvenega jezika imata tudi na področju športa velik pomen, tako za uveljavljanje stroke v družbi kot za ohranjanje narodove identitete. Zmedeno izrazje namreč otežuje sporazumevanje v stroki in med strokami ter hkrati zmanjšuje verodostojnost stroke v njenem družbenem okolju. Red v izrazoslovju pa ni samo jezikovni, temveč tudi vsebinski problem posameznega področja in kaže na urejenost posamezne stroke oz. vede. Zato le z dosledno uporabo ustreznega strokovnega izrazja to širše predstavimo, ga utrdimo v besednem zakladu uporabnikov in medijev ter s tem promoviramo tudi stroko samo. Neuporaba strokovnega izrazja je lahko le posledica intelektualne lenobe in nezanimanja za strokovno problematiko. Slovensko strokovno športno izrazje je lahko v svoji sporočilnosti dovolj natančno in razumljivo za opisovanje aktivnosti in dogajanj v športu ter tako povsem enakovredno tujemu izrazju, zato ga ni potrebno nekritično dopolnjevati in onesnaževati z nepotrebnimi tujkami.

 

Ključne besede: športno izrazje, tujke, spačenke, intelektualna lenoba

Polona Rožič
Z Erasmusom po izkušnje v tujino

Iz leta v leto bolj priljubljeni način pridobivanja izkušenj v študentskih letih je t. i. Erasmusova študijska izmenjava. Študent tako preko Univerze v Ljubljani oz. druge sodelujoče institucije, ki iz evropskih sredstev nudi denarno in organizacijsko pomoč, pridobi pomembne izkušnje na študijskem področju, za mnoge pa še bolj pomembne osebne izkušnje življenja v tujini.

Uroš Stanković
Okrogla miza o univerzitetnem športu: Študente privabiti k obisku športnih programov s kakovostno ponudbo in kakovostnimi kadri

Na področju univerzitetnega športa se obetajo velike spremembe. Bolonjski študij je pošteno prevetril utečen način delovanja ljubljanske univerze tako na področju športa kot drugod. Nekateri menijo, da je bil prejšnji sistem dober in da bo sprememba obrnila stvari na slabše, medtem ko drugi mislijo, da je to edina prava pot, ki nas bo privedla do želenih rezultatov. Kdo bo imel prav, bo pokazal čas. Skupni zaključek sodelujočih na okrogli mizi o univerzitetnem športu, ki je potekala 18. junija v prostorih Fakultete za šport v Ljubljani, je bil, da se univerzitetnemu športu obetajo korenite spremembe.

Petra Filipič, Maja Pori
Uporaba testa Bruininks-Osretsxy za ocenjevanje gibalnih sposobnosti deklice z Downovim sindromom

Namen raziskave je bil oceniti gibalne sposobnosti deklice z Downovim sindromom (DS) s pomočjo testa Bruininks-Osretsky (BOT). Testirali smo deklico A. (slika 1), ki je bila prvi dan testiranja stara 22 let in 24 dni. Obiskuje osnovno šolo s prilagojenim programom. Testna baterija BOT vsebuje 46 gibalnih nalog, s katerimi merimo hitrost in agilnost, ravnotežje, bilateralno koordinacijo, moč, koordinacijo rok, odzivno hitrost, vizualni motorični nadzor in ročnost − spretnost. Rezultati so pokazali, da ima deklica A. slabše razvite gibalne sposobnosti od najstarejše izmerjene skupine vrstnikov brez motenj (14 let in 5 mesecev), kar dokazuje, da zaostaja za svojo kronološko starostjo v vseh gibalnih sposobnostih. Najbolje izražena sposobnost je bila koordinacija rok, najslabše rezultate pa je dosegla v testih hitrosti, ravnotežja, bilateralne koordinacije in odzivne hitrosti.

Ključne besede: test Bruininks-Osretsky (BOT), gibalne sposobnosti, Downov sindrom

Aleš Filipčič
Primerjava ocen ravnanja v izbranih igralnih položajih med teniškimi igralci in igralkami

 

V raziskavi smo želeli ugotoviti, kako teniški igralci in igralke vrednotijo svoj igralni slog na temelju ocen igralnih značilnosti pri servisu, reternu, igri na zadnji črti in v posebnih igralnih položajih. Zanimalo nas je, ali med ocenami igralnih značilnosti igralcev in igralk obstajajo razlike. V vzorec smo zajeli 34 teniških igralk in 41 teniških igralcev, ki so se udeležili rednih letnih meritev Teniške zveze Slovenije (TZS) na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Vzorec spremenljivk so predstavljale ocene o igralnih značilnostih, vezanih na izvedbo udarcev in ravnanja v štirih izbranih igralnih položajih. Podatke smo zbrali s posebej za to raziskavo oblikovanim vprašalnikom. Statistično značilne razlike med igralci in igralkami smo ugotovili pri oceni, ki določa željo po doseganju točke s servisom, pri uporabi prihoda k mreži takoj po reternu (angl. chip&charge), pri oceni počutja pri slabem napadu in načinu igranja pasing udarca. Za temeljitejšo analizo razlik v igralnih značilnostih teniških igralcev in igralk bo v prihodnje potrebno uporabiti tudi kvalitativne postopke spremljanja teniških dvobojev.

 

Ključne besede: tenis, igralni slog, igralne značilnosti

Frane Erčulj
Ugotavljanje aerobne vzdržljivosti košarkarskih sodnikov s pomočjo prirejenega Conconijevega testa

V raziskavi smo za oceno aerobne vzdržljivosti košarkarskih sodnikov uporabili prirejen Conconijev test, ki ga izvajamo v telovadnici oz. na košarkarskem igrišču. Na vzorcu 35 najboljših slovenskih košarkarskih sodnikov smo ugotovili, da ni statistično značilnih razlik med dvema skupinama sodnikov, ki so bili razvrščeni po kakovosti. S starostjo se aerobna vzdržljivost sodnikov sicer zmanjšuje, vendar razlike med starostnimi skupinami niso statistično značilne. Vse skupine sodnikov dosežejo anaerobni prag po kriteriju Conconijevega testa pri približno 90 % najvišjega srčnega utripa. Glede na rezultate raziskave lahko rečemo, da je košarkarsko sojenje gibalna dejavnost, ki sicer zahteva določeno mero aerobne vzdržljivosti, vendar pa te ne moremo označiti za visoko. Če vzamemo za kriterij mednarodne sodnike, ki so izvajali prirejeni Conconijev test, je to 84,5 ponovitve (20-metrskih razdalj) v predpisani hitrosti teka.

Mojca Doupona Topič
Primer uporabe diskurzivne analize pri preučevanju športnega novinarstva

Namen raziskave je bil podrobneje preučiti značilnosti športnega novinarstva z vidika vsebine novinarskega diskurza na primeru poročanja o KK Union Olimpija. Ugotoviti smo želeli, na kakšen način so novinarji tiskanih medijev predstavljali dogodke, povezane z ekipo KK Union Olimpija.

Vsebino športnega novinarskega diskurza smo ugotavljali v štirih časnikih: Delo, Dnevnik, Ekipa in Indirekt. V analizo smo zajeli 160 člankov; od tega je bilo 47 prispevkov objavljenih v Delu, 46 v Ekipi, 41 v Dnevniku in 26 v Indirektu. Vsebino novinarskega diskurza smo analizirali z diskurzivno analizo, ki smo jo opravili na osnovi tehle deskriptorjev: telesni videz, moč, nemoč, pozitivna ali negativna čustva, zasebne zadeve in posmeh.

Ključne besede: športno novinarstvo, diskurzivna analiza, tiskani mediji

Franc Željko Županič, Maja Meško, Borut Podgoršek, Mateja Videmšek, Damir Karpljuk
Gibalna dejavnost in subjektivna ocena zdravstvenega stanja oseb, zaposlenih na področju odnosov z javnostmi, glede na pogostost doživljanja stresa

 

Namen raziskave je bil ugotoviti razlike v socialnodemografskih spremenljivkah, v spremenljivkah gibalne dejavnosti in zdravstvenega stanja zaposlenih v službah odnosov z javnostmi glede na pogostost doživljanja stresa. V vzorec smo zajeli 60 oseb. Za analizo podatkov smo uporabili osnovne statistične parametre, HI kvadrat in T-test. Ugotovili smo, da je večina zaposlenih redno športno dejavna. Največ (55%) jih občasno doživlja stres, med njimi 47,5 % žensk in 70 % moških. Svoje zdravstveno stanje ocenjujejo kot odlično tisti, ki stres doživljajo zelo redko ali občasno. Ti tudi navajajo najmanj zdravstvenih težav.

 

Ključne besede: gibalna dejavnost, zdravstveno stanje, stres, odnosi z javnostmi

Branko Škof, Radoje Milić
Vpliv šest mesečnega tekaškega programa na vzdržljivost in parametre aerobne sposobnosti odraslih moških

 

Redna in sistematična aerobna vadba ima številne in raznovrstne pozitivne vplive na zdravje in vitalnost človeka. Namen te študije je bil ugotoviti vpliv 24-tedenske kompleksne rekreativne vadbe na tekaško pripravljenost odraslih ljudi in ugotoviti, koliko se posamezni mehanizmi aerobne sposobnosti odzivajo na kompleksno tekaško vadbo.

V vzorec smo zajeli 11 moških povprečne starosti 47,5 ± 7,7 leta. Vzorec spremenljivk za oceno aerobnih in anaerobnih sposobnosti predstavljajo spiroergometrijski in biokemijski parametri, ki smo jih izmerili s stopnjevanim obremenilnim testom na tekoči preprogi. Za ugotavljanje razlik v posameznih parametrih med začetnim in končnim stanjem smo uporabili T-test za odvisne vzorce.

Končna hitrost teka in hitrost teka pri VO2 max v obremenilnem testu sta se povečali za 9,4 % oziroma za 9,6 % (P < 0,01), pretečena razdalja v testnem teku pa za 18,6 % (P < 0,001). Njihov tekmovalni rezultat na 10 km se je izboljšal za 6 minut in 24 sekund (11,8 %) (P < 0,001). Izboljšanje največje porabe kisika utripnega volumna (P < 0,001) in največje minutne ventilacije (P < 0,05). Povečala se je tudi vsebnost laktata v krvi za 10,5 % (P < 0,05).

Iz teh rezultatov je mogoče zapisati, da je bil raznovrsten tekaški program za izbrane odrasle ljudi učinkovit, saj je povzročil značilno povečanje tekaške vzdržljivosti. Ta je posledica izboljšanja tako aerobnih kot anaerobni laktatnih sposobnosti.

Ključne besede: aerobna vadba, vzdržljivost, aerobne sposobnosti

Anton Ušaj
Učinek vadbe hitrostne vzdržljivosti pri tekačih na 400-800 in 800-1500 metrov v eni tekmovalni sezoni

Dve skupini tekačev na srednje proge – na 400 in 800 m (starost 19 ± 3 leta, telesna masa 81 ± 5 kg, telesna višina 182 ± 5 cm) ter na 800 in 1500 m (starost 20 ± 2 leti, telesna masa 77 ± 5 kg, telesna višina 180 ± 4 cm) – smo opazovali eno tekmovalno sezono, da bi ugotovili, ali vadba hitrostne vzdržljivosti v predtekmovalnem obdobju spremeni kazalce te sposobnosti. Tekači so opravili dva testa, tek na 30 m z letečim štartom in test ponovljenih tekov na 300 m (3 x 300). Poleg hitrosti (v povečanje hitrostne vzdržljivosti, ki je bila bolj poudarjena v skupini 400–800 m, resnično bolj povečala hitrostno vzdržljivost tekačev. Povprečna hitrost v testu 3 x 300 m se je povečala s 6,82 ± 0,13 na 7,23 ± 0,06 m/s (P < 0,05) v aprilu v skupini 400–800 m in s 6,46 ± 0,52 na 6,70 ± 0,33 m/s v skupini 800–1500 m. Kljub prevladovanju tega tipa vadbe tudi v nadaljevanju tekmovalne sezone (tekmovalno obdobje) pa ni prišlo do nadaljnjega povečanja hitrosti v obeh testih merili tudi vrednosti pH krvi (acidoza). Rezultati kažejo, da je uvedba specializirane vadbe za max in v3x300 v nobeni skupini. Le acidoza (znižanje pH-vrednosti krvi) se je z 7,10 ± 0,05 v marcu znižala na 7,05 ± 0,03 v juniju (P < 0,05), padala pa je še ves čas do konca tekmovalne sezone, ko je dosegla vrednosti pod 7,00. Ugotovimo lahko, da je uvedba vadbe za hitrostno vzdržljivost učinkovala predvideno le ob prehodu iz pripravljalnih v predtekmovalno obdobje. Kasneje, v tekmovalnem obdobju, pa ni bilo več sprememb opazovanih hitrosti, čeprav je ta vrsta vadbe prevladovala. Edini kazalec, ki je pokazal spremembe kljub enolični vadbi hitrostne vzdržljivosti ves čas vadbe, so vrednosti pH krvi. Ta kazalec je tudi pokazal razliko v prilagajanju tekačev v skupinah 400–800 in 800–1500 m.

Ključne besede: hitrostna vzdržljivost, acidoza, tekmovalna sezona, učinki vadbe

Barbara Grižančič, Mateja Videmšek
Športne dejavnosti in materialne razmere v vaških in mestnih vrtcih na obali

Namen naše raziskave je bil analizirati opremo notranjih in zunanjih prostorov (otroških igrišč) za izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti otrok v mestnih in vaških vrtcih na Obali. Zanimalo nas je, katere programe športnih dejavnosti izvajajo v vrtcih, katera športna orodja, igrala in pripomočke uporabljajo in kdo jim pomaga pri izvajanju programov. V vzorec anketirancev smo zajeli vodstvene delavke 19 javnih vrtcev iz treh obalnih občin (Kopra, Izole in Pirana); 10 vrtcev je bilo iz strogega mestnega jedra, 9 pa iz predmestja ali vasi.

Rezultati so pokazali, da imajo vsi vrtci zunanja igrišča, vendar so ta v primestju in v vasi v povprečju nekoliko bolje opremljena z igrali kot igrišča v mestnih jedrih. Večina vrtcev ima sicer prostore za izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti, vendar so ti pogosto neustrezni. Večinoma imajo skromna športna orodja, glede drobnih športnih pripomočkov pa je stanje tako v mestnih kot vaških vrtcih nekoliko boljše. V vseh vrtcih je najbolj znan športni program Zlati sonček, ki ga izvaja 95 % vrtcev. Vzgojiteljice premalo sodelujejo z usposobljenimi strokovnimi delavci in zadovoljivo s starši. Ugotovili smo, da ne prihaja do večjih razlik pri izvajanju gibalnih/športnih dejavnosti med mestnimi in vaškimi vrtci.

Ključne besede: športna dejavnost, materialne razmere, vrtec, mesto, vas