Namen in cilji raziskovalnega projekta:

Cilj projekta je odgovoriti na vprašanje: ali se vadbena območja, definirana s predhodnimi testiranji skladno odražajo pri vadbi vzdržljivosti? S projektom smo želeli dokazati problematičnost uporabe vadbenih con pri vadbi vzdržljivosti, ki prevladuje v tem trenutku. S projektom smo želeli pokazati pomanjkljivosti določanja samo intenzivnosti vzdržljivostne vadbe na osnovi testiranj s tem, ko smo kazalce zmogljivosti v vadbenih conah opazovali tudi iz vidika trajanja. Predvidevali smo, da se bo začetni koncept vadbenih con, zaradi učinka trajanja, porušil. V okviru projekta smo preverili hipotezo, da se vrednosti kazalcev vzdržljivosti LP (Laktatni Prag) in OBLA (Onset of blood lactate accumulation) preslikajo v podobne ali skladne vrednosti tudi pri vzdržljivostni vadbi, če je uporabljena neprekinjena vadbena metoda, katere cilj je povečanje vzdržljivosti pri teku, kolesarjenju in dolgotrajnem plavanju, kravl.

Metode:

Potrebo, da vsaka od treh športnih panog zahteva specifičen pristop k reševanju zastavljene naloge, smo uresničili tako, da smo uporabili specifične načine testiranj: a) pri teku in kolesarjenju podoben večstopenjski test, toda različno neprekinjeno obremenitev, 1urno pri teku in 2 urno pri kolesarjenju brez pitja napitkov, in b) specifičen test 5x3x200 m, katerega vrednosti smo testirali na razdalji 3000 m plavanja.

V projektu je sodelovalo:

• 10 tekačev različne kvalitete,
• 12 kolesarjev – mladincev najvišje kvalitete, tudi v mednarodnem merilu
• 6 plavalcev, 2 od teh še morata zaključiti eno testiranje, 2 pa bosta opravila testiranje po Evropskem prvenstvu

Vsak športnik je opravil po načrtu:

• 3 večstopenjska testiranja
• eno testiranje dolgotrajne vzdržljivosti pri Laktatnem pragu: 1 ura neprekinjenega teka, 2 uri neprekinjenega kolesarjenja ali 3000 m neprekinjenega plavanja
• eno testiranje pri 4 mmol/l [LA], označenega kot OBLA, do utrujenosti, ki se je pojavila med 10 in 30 minutami, 20-60 min neprekinjenega kolesarjenja, ko se je pojavila utrujenost in 5  do15 min, ko se je pojavila utrujenost pri plavanju pri tej intenzivnosti.

Ključni rezultati:

Pri teku se vrednosti LA ponovijo med dolgotrajnim naporom z intenzivnostjo LP. Toda pri ponovitvi večstopenjskega testa se pokažejo razlike, ki jih ni mogoče predvideti. Vsebnost laktata je nižja, frekvence srca pa višja.

Poskus pri teku na tekoči preprogi. Začetno preverjanje daje sliko o skladnem odzivu vsebnosti laktata ([LA] na spodnji meji (LALT), medtem ko pa je zgornja meja neskladna.

Opazovanje spreminjanja [LA] pri ponovljenem večstopenjskem testu pokaže neskladnost tudi na sponji meji opazovanega območja, saj so vrednosti [L] nižje. Frekvenca srca se ni skladno spremenila.

Pri plavanju so razlike na spodnji meji območja majhne, toda zaznavne, na zgornji meji pa velike tako, da z vidika vsebnosti laktata, kot tudi frekvence srca našo hipotezo potrjujejo.

Pri plavanju se opazovani pojav pokaže enako: najprej se na spodnji meji [LA] spreminja podobno, na zgornji meji pa je že izraženo neskladen. Ob preverjanju pojava z dodatnimi večstopenjskim testom, pa s pokaže neskladne.

Pri kolesarjenju se zgodba ponovi. Tudi tu je pri dolgotrajnem testu vsebnost laktata podobna, toda kasneje pri večstopenjskem testu so vrednosti [LA] nižje, na zgornji meji pa višje od predvidenih. Frekvenca srca znatno presega zastavljene meje.

Poskus pri kolesarjenju je potrdil navidezno skladnost med dolgotrajno obremenitvijo in [LA] pri večstopenjskem testu. Zgornja meja je ponovno neskladna saj se [LA] nenehno povečuje.

Preizkus pri ponovitvi večstopenjskega testa pokaže nižje vrednosti [LA] kot te znašajo pri prvem testu. Frekvenca srca zopet precej odstopa od pričakovanih vrednnosti.

Zaključek:

V vzdržljivostnih športih, kot so tek, kolesarjenje in plavanje obstaja strokovno navodilo, da je primerna intenzivnost pri uporabi dolgotrajne neprekinjene metode uporaba Vadbenega območja 2 (»Training zone 2«), ki ga na spodnji meji intenzivnosti omejuje Laktatni Prag (LP), na zgornji meji pa največje stacionarno stanje za laktat (maxLAss) ali kriterij OBLA (Onset of Blood Lactate Accumulation), ki jih določimo  v večstopenjskem obremenilnem testu. To, dokaj preprosto prakso bi bilo mogoče nekritično uporabiti samo v primeru, če bi šlo za proces športne vadbe kot statični sistem. Nasprotno od tega pa je proces športne vadbe tipičen dinamski sistem, ki se stalno spreminja. Zato smo dvomili v utemeljeno ozadje opisane prakse. Naša hipoteza je nasprotovala omenjeni praksi v vzdržljivostnih športih in je potrdila različne vrednosti, torej neskladje med rezultati testiranj in dogajanj pri uporabi neprekinjene metode za povečanje vzdržljivosti. Vadbene cone nimajo po naših rezultatih dovolj znanstvene podlage, da bi jih uporabili pri vzdržljivostni vadbi. Na povezavi si lahko preberete tudi vsebinsko poročilo.

Izvedbo programa je omogočilo sofinanciranje Fundacije za šport