Skoči na vsebino

Številka 1 in 2 2008

Sodobna športna tehnologija - pomemben dejavnik v vseh pojavnih oblikah športa

Intervju

Anže Ceglar, Katja Zorko, Sebastjan Smodiš, Živa Cesar
»Nova igralna športna kultura« ali kako prilagoditi šport otrokom

Aktualno

Marta Bon, Marko Kolenc, Borut Peršolja, Gregor Tomc
Primer izhodišč strateškega načrta na področju športa do leta 2012 – Mestna občina Ljubljana

Športna vzgoja

Damir Karpljuk, Danilo Lisec, Mateja Videmšek, Jože Štihec, Samo Masleša
Nekateri vidiki integracije in inkluzije otrok s posebnimi potrebami v procesih vzgoje in izobraževanja

Športna psihologija

Maja Meško, Maks Žitko, Mateja Videmšek, Iztok Podbregar, Suzana Mlinar, Damir Karpljuk
Nekateri parametri osebnostnih lastnosti slovenskih športnih pilotov

Športna medicina

David Tončič in Blaž Jereb
Poškodbe in deformacije stopal pri športnem plezanju

Mnenje - polemika

Silvo Kristan
Smučarski plagiat

Raziskovalna dejavnost

Matej Majerič, Janko Strel, Marjeta Kovač
Merske značilnosti testnega vprašalnika za ocenjevanje športnih teoretičnih znanj po šestih letih šolanja

Matevž Cvetković, Mateja Videmšek, Jože Štihec, Damir Karpljuk
Odnos frizerjev in frizerk do športa in zdravega načina življenja

PRILOGA

Milan Hosta
Igralno športna kultura

Mojmir Flisek
inovativnost športne tehnologije v sinergijski povezavi med standardizacijo, predpisi in kakovostjo

Mojmir Flisek
Ni vsaka žoga didaktična žoga

Mojmir Flisek
Slovenija kot pobudnik novih varnostnih, tehničnih in didaktičnih standardov športnih igralnic

Mojmir Flisek
metoda odprte spirale kot ena izmed komponent trajnostnega inovativnega razvoja sistema kakovosti motoričnega učenja

Mojmir Flisek, Helena Majcen Kričaj, Inštitut za športne inovacije, FSI d.o.o., Ljubljana
Sodobni mestni športni park

Boštjan Jakše, Stanislav Pinter
Model sistematizacije vadbe na agilnostni lestvi skozi prizmo vrhunske klubske košarke in nakazane možnosti apliciranja teh spoznanj na različna športna področja


Anže Ceglar, Katja Zorko, Sebastjan Smodiš, Živa Cesar
»Nova igralna športna kultura« ali kako prilagoditi šport otrokom


Za učinkovit in celosten razvoj otroka so pomembne kakovostne spodbude z vseh štirih temeljnih področij njegovega bivanja – gibalnega, umskega, emocionalnega in socialnega. Njihov medsebojni vpliv je toliko večji, kolikor mlajši je človek. Le široko in čvrsto postavljeni temelji v otroštvu omogočajo uspešno nadgradnjo gibalne učinkovitosti ter športne odličnosti v obdobju mladostništva in odraslosti. V športu so zato čedalje bolj pomembni in iskani didaktični pripomočki, s katerimi spodbujamo predvsem gibalni razvoj najmlajših že v najbolj zgodnji fazi. Z njihovo sistematično uporabo se hitro širi krog temeljnih gibalnih znanj, do katerih pa pridejo otroci tako rekoč nezavedno, skozi igro. Zato se lahko v za njih ugodnem emocionalnem in socialnem okolju neposredno poistovetijo s športom oziroma gibanjem.

Članek v polni obliki/pdf


Marta Bon, Marko Kolenc, Borut Peršolja, Gregor Tomc
Primer izhodišč strateškega načrta na področju športa do leta 2012 – Mestna občina Ljubljana


Šport je specifično družbeno področje, ker je interesov veliko, hkrati pa je vloga stroke močno razvrednotena, zato je snovanje strateškega načrta še toliko bolj zahtevno. Na osnovi dolgoletnega spremljanja in enoletnega podrobnejšega proučevanja je nastal dokument, ki celostno obravnava šport v glavnem mestu, upoštevaje pretekle izkušnje in tradicijo, nova znanja in specifiko glavnega mesta. Podatke smo zbirali preko dostopnih virov mestne uprave, in preko literature ter intervjujev. Preko javnih obravnav smo zbirali mnenje civilne sfere.
Po generalizaciji gradiva in pripomb so bile izoblikovane osnovne smernice, ki jih skrajšano lahko predstavimo kot: Ljubljana bo do leta 2012 mesto športa, prepoznavno v Evropi in svetu. Udejanjala bo šport kot kakovostno prvino zdravega načina življenja z raznoliko športno ponudbo v različnih življenjskih obdobjih. Ljubljana si bo prizadevala za kakovosten razvoj, pogoje in dosežke perspektivnih in vrhunskih športnikov. Osnovni prispevek mesta bo v vzdrževanju in gradnji infrastrukturnih pogojev. Športna društva in njihove zveze prebujenih mestnih športnih blagovnih znamk (Olimpija, Slovan, Krim, Ilirija, Svoboda, Ljubljana, Stožice ...) bodo postali sodobne športne organizacije, ki bodo s sodobnimi poslovnimi modeli ustvarjale kakovostno ponudbo na področju množičnega in vrhunskega športa. Organizirani bodo tako, da bodo hkrati vzpodbujali dosežke na ravni vrhunskega športa.
Velik korak za šport je sicer že to, da je strategija na področju športa, po več neuspelih poizkusih v preteklosti, sploh bila sprejeta. Določila izhodišč so dokaj splošna; njih udejanjenje v realnem življenju mesta je odvisno od ljudi, ki bodo vpeti v uresničevanje

Članek v polni obliki/pdf


Damir Karpljuk, Danilo Lisec, Mateja Videmšek, Jože Štihec, Samo Masleša
Nekateri vidiki integracije in inkluzije otrok s posebnimi potrebami v procesih vzgoje in izobraževanja


Integracijo lahko opredelimo kot proces vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redno okolje ob zagotavljanju ustreznih pogojev in načinov dela z njimi ter spodbujanje medsebojnega sprejetja in spoštovanja. Inkluzijo pa lahko v tem kontekstu opredelimo kot pedagoški in socialni pojav ter psihološki proces vključevanja otrok s posebnimi potrebami v običajne razmere vzgojno-izobraževalnega dela. Gre za popolnejši, kakovostno drugačen proces vključevanja otrok s posebnimi potrebami v običajne šolske razmere. Pri njej ne gre samo za prilagajanje, temveč za oblikovanje kulture, v kateri je dobrodošel vsak in v kateri se podpirajo in gojijo različne potrebe.

Članek v polni obliki/pdf


Ključne besede: vključevanje, prilagajanje, šolske razmere, potrebe


Maja Meško, Maks Žitko, Mateja Videmšek, Iztok Podbregar, Suzana Mlinar, Damir Karpljuk
Nekateri parametri osebnostnih lastnosti slovenskih športnih pilotov


Usposobljenost pilotov je odvisna tudi od njihovih osebnostnih lastnosti. Raziskave osebnosti pilotov so pokazale, da obstaja nekaj osebnostnih dimenzij, ki prispevajo k usposobljenosti pilotov.

V naši raziskavi smo skušali s pomočjo vprašalnika BFQ analizirati osebnostne lastnosti slovenskih športnih pilotov in jih primerjati z lastnostmi kontrolne skupine splošne populacije ter določiti tiste odločilne parametre osebnosti, ki so jih pripeljali do tega položaja. V raziskavo smo zajeli 142 udeležencev, in sicer 62 iz eksperimentalne skupine, ki jo predstavljajo športni piloti, in 80 iz kontrolne skupine, ki jo predstavlja splošna populacija.

Rezultati so pokazali, da se razlike med športnimi piloti in splošno populacijo pojavljajo pri dimenzijah energija, sprejemljivost, vestnost in odprtost. Izsledki pričujoče raziskave se v večini skladajo s predhodnimi raziskavami o ugotavljanju osebnosti pilotov.

Članek v polni obliki/pdf


Ključne besede: osebnost, osebnostna struktura, BFQ, športni piloti, razlike


David Tončič in Blaž Jereb
Poškodbe in deformacije stopal pri športnem plezanju


Namen prispevka je predstaviti poškodbe in deformacije stopal pri športnem plezanju, ki nastanejo zaradi nepravilne uporabe pretesnih plezalnih copat. Posebej so izpostavljeni mladi plezalci, katerim se stopala še razvijajo. Z boljšo informiranostjo in ozaveščenostjo plezalcev, trenerjev in staršev plezalcev se da omenjene probleme zmanjšati, ali v celoti odpraviti.

Članek v polni obliki/pdf


Ključne besede: deformacije, poškodbe, stopala, prsti na nogah, športno plezanje, plezalni copati


Silvo Kristan
Smučarski plagiat


Sandi Murovec, član sekretariata ZUTS (Zbora učiteljev in trenerjev smučanja) in član strokovnega sveta ZUTS, je tedniku Žurnal zaupal, da je razvil ''nov način učenja smučanja'', ki ga je poimenoval UPS, kar je kratica za Učenje s Podaljševanjem Smuči. Žurnal je pisal o ''genialnem izumu'', o ''modernem kreativnem poučevanju'' in sploh o ''revoluciji učenja smučanja''. Preberemo tudi 'vabo', da se je s to metodo mogoče naučiti smučanja v dveh dneh. Nekaj podobnega, a bolj zadržano, je pozneje objavila Delova priloga Polet. Bistvo te metode je, da začetnik najprej začne smučati na krajših smučeh (90 cm), pozneje na daljših (125 cm) in končno na smučeh normalne dolžine. Murovec je 'svoj izum' tudi avtorsko zaščitil. Kljub zakoniti pravici do popravka in pravici do odgovora Žurnal odziva na ''genialni izum'' ni objavil. Tudi Polet ne. Kmalu zatem je izšla tudi Murovčeva knjiga z 'nemškim' naslovom Na kanto, ki seveda prav tako povzdiguje 'novo metodo' učenja smučanja. Z Murovčeve spletne strani tudi izvemo, da 'izumitelj' prireja zasebne izobraževalne tečaje, kjer udeleženci dobijo ''certifikat za izvajanje licenčnega programa po sistemu UPS'', ki jim daje pravico, da lahko 'novo metodo' uporabljajo v pedagoški praksi. Sliši in bere se kot pravljica o uspešnem Slovencu, če le zgodovinski spomin in lastna izkušnja ne bi bila drugačna.

članek v polni obliki/pdf


Matej Majerič, Janko Strel, Marjeta Kovač
Merske značilnosti testnega vprašalnika za ocenjevanje športnih teoretičnih znanj po šestih letih šolanja


Preučili smo merske značilnosti testnega vprašalnika za ocenjevanje športnih teoretičnih znanj učencev in učenk, ki so končali šest let obveznega šolanja. Vzorec merjencev je reprezentativen za Slovenijo in je vključeval 184 učenk in 222 učencev. Vprašalnik je sestavljalo 40 testnih nalog, od tega je bilo 37 zaprtega in 3 polodprtega tipa, ki so zajele vsa bistvena področja iz učnega načrta za športno vzgojo v drugem triletju osnovne šole. S šestnajstimi smo preverjali splošno teoretično znanje, s štiriindvajsetimi pa znanje o posameznih športih. Ugotovili smo, da ima testni vprašalnik ustrezne merske značilnosti. Indeks težavnosti celotnega vprašalnika se po spolu bistveno ne razlikuje. Po uporabljeni metodologiji sodi med lažje testne vprašalnike. Največja razlika med učenci in učenkami je v diferenciranosti testnih nalog. Pri tem smo ugotovili, da vprašalnik zelo dobro diferencira znanje pri učencih, slabše pa pri učenkah. V prihodnje bi bilo smiselno pripraviti za učence in učenke dva različna testna vprašalnika, saj bi tako lahko zagotovili večjo konsistentnost odgovorov, v vprašalnik pa vključiti tudi nekatera težja vprašanja, ki bi preverjala višje ravni znanja.

Članek v polni obliki/pdf


Ključne besede: športna vzgoja, ocenjevanje, teoretično znanje, vprašalnik, merske značilnosti


Matevž Cvetković, Mateja Videmšek, Jože Štihec, Damir Karpljuk
Odnos frizerjev in frizerk do športa in zdravega načina življenja


Namen raziskave je bil ugotoviti odnos frizerjev in frizerk do športnih aktivnosti, njihovo športno dejavnost ter prisotnost tveganih oblik življenjskih razvad in poškodb zaradi poklica. Zanimala nas je tudi povezanost med njihovo športno aktivnostjo in uživanjem nekaterih psihoaktivnih snovi ter pojavom bolečin, nastalih zaradi poklicne obremenitve. Raziskovanje je temeljilo na uporabi anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 85 frizerk in 17 frizerjev iz različnih frizerskih salonov v Sloveniji. Izračunali smo frekvence in kontingenčne tabele, statistično značilnost pa smo ugotavljali na ravni petodstotnega tveganja. Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili, da imajo frizerji in frizerke v splošnem do športnorekreativne vadbe izoblikovana pozitivna stališča. Športno neaktivnih je med frizerji zelo malo (13,7 %), vendar pa se kar 72,5 % anketiranih s športom ukvarja le enkrat na teden ali manj. Raziskava je pokazala zaskrbljujoče rezultate glede števila rednih kadilcev med frizerji in frizerkami; kar 40 % jih kadi vsak dan. Ugotovili smo, da ne obstaja statistično značilna povezanost med pogostostjo uživanja psihoaktivnih snovi in ukvarjanjem s športom. Več kot 70 % frizerjev in frizerk ima bolečine, ki so povezane s poškodbami in deformacijami, nastalimi zaradi poklicne kronične obremenitve, vendar pa statistično značilne povezanosti med pogostostjo športne dejavnosti ter pojavom bolečin, nastalih zaradi poklicne kronične obremenitve, nismo ugotovili.

Članek v polni obliki/pdf


Ključne besede: frizerji in frizerke, športna dejavnost, način življenja, zdravstveno stanje


Milan Hosta
Igralno športna kultura


V tem prispevku zgolj na kratko razkrivamo nekatere temeljne kategorije, ki določajo paradigmo športne kulture, kakršno poznamo. Menimo namreč, da je mogoče prav preko temeljnih vzorcev oz. kategorij vplivati na spremembo paradigme športa, ki danes že nesramežljivo razgalja svoje patologije in zato kliče k aktivnemu premisleku in posredovanemu poseganju v športno kulturo. Ta premislek pa zahteva poglobitev v tisto, kar je bilo v športni stroki dolgo časa zanemarjeno raziskovalno polje – notranje vrednote – in ob mačehovskem odnosu stroke do svoje lastne filozofije tako tudi ostaja. Vse dokler bo šport v primežu kvaziakademskih, političnih, ekonomskih in drugih ideologov, se ne bo zgodilo nič pametnega. S tem prispevkom kličemo na pomoč tiste, ki vrednotijo človeka višje od športa, učenca višje od kurikuluma in živahnost življenja postavljajo pred morečo statistiko. Kličemo tiste, ki jim je mar za otroka v sebi in za otroka pred seboj.

Članek v polni obliki/pdf


Mojmir Flisek
inovativnost športne tehnologije v sinergijski povezavi med standardizacijo, predpisi in kakovostjo


Da bi lahko zagotovili kakovostne učno/trenažne vsebine znotraj pojavnih oblik športa moramo najprej zagotoviti standardom in predpisom. Sodobna športna tehnologija s svojo inovativnostjo vnaša v celoten prostor športa nove miselne stile in udejanjanja v neposredni pedagoško/trenažni praksi. Neprestana težnja po vse bolj kakovostnejših programih se nenazadnje rezultira v etični kakovosti kot nadgradnji popolne kakovosti.

Članek v polni obliki/pdf


Ključne besede: športna tehnologija, inovativnost, pojavne oblike, didaktični pripomočki


Mojmir Flisek
Ni vsaka žoga didaktična žoga


 

Lahko rečemo, da so žoge stare kot človeštvo. Tako v preteklosti kot dandanes ima tehnologija eno glavnih vlog pri razvoju novih žog. Športna industrija lahko danes (trgu) praktično ponudi kakršnokoli žogo, zato je prvič v zgodovini človeštva vloga športnih pedagogov, učiteljev, vzgojiteljic in trenerjev izrazitejša kot kdaj koli prej. V proces razvoja žog se mora tako znanost kot praksa zato (nujno) sistematično vključiti. Pred tem pa mora stroka sama, znotraj svojih procesov, določiti smernice kakšne žoge potrebujemo in tako ustvarjati kontiunitetno podlago nadaljnje vizije razvoja. Naš prispevek kot SISTEM DIDAKTIČNIH ŽOG je zato eden prvih poizkusov na svetu oblikovati žoge v sistem, ki bo v kakovostno podporo učnemu procesu. Kost je vržena. Športna industrija, znanost in praksa pa izvana.

Članek v pdf formatu


Ključne besede: kakovost, izdelki za šport, didaktični pripomočki, žoga, motorično učenje


Mojmir Flisek
Slovenija kot pobudnik novih varnostnih, tehničnih in didaktičnih standardov športnih igralnic


Na področju športne vzgoje v predšolskem obdobju in obdobju prvega triletja osnovne šole je zaslediti neprimernost športnih objektov, športne tehnologije, programov kot tudi standardov, zato je to področje potrebno nujno posodobiti. Da bi lahko govorili o sodobni posodobitvi pa bo potrebno poseči v vse segmente. Zato je oblikovanje in uveljavljanje varnostnih, tehničnih in didkatičnih standardov zelo pomebno področje znotraj zagotavljanja etične kakovosti kot nov (vsebinski) termin. Da pobuda prihaja iz Slovenije lahko našemu okolju daje dodaten pozitiven zagon in odnos do te problematike. Kako domiselno se je bomo lotili pa bo pokazal čas!

Članek v polni obliki/pdf


Ključne besede: športna tehnologija, kakovost, standardi, didaktika, vrtec, prvo triletje


Mojmir Flisek
metoda odprte spirale kot ena izmed komponent trajnostnega inovativnega razvoja sistema kakovosti motoričnega učenja


Resnična kakovost motoričnega učenja kot etična kakovost se lahko oblikuje in udejani zgolj v kompleksnem odprtem sistemu, ki motorično učenje obravnava kot storitev. Na prepihu novih miselnih stilov bo vloga in pomen motoričnega učenja v sinergijski povezavi z filozofijo športa in športno industrijo v prihodnje večja kot doslej. Pri tem bomo priča mnogoterim spremembam in novostim med katere lahko uvrščamo tudi metodo odprte spirale, ki nam kot ena izmed komponent v sistemu kakovosti omogoča doseganje etičnih kriterijev kakovosti.

Članek v polni obliki/pdf


Ključne besede: metoda, odprta spirala, motorično učenje, kakovost, inovativnost


Mojmir Flisek, Helena Majcen Kričaj, Inštitut za športne inovacije, FSI d.o.o., Ljubljana
Sodobni mestni športni park


Idejna zasnova sodobnega mestnega športnega parka vpeljuje (pre)potrebno povezanost vzgojne, izobraževalne in stanovanjske okolice v „programsko strnjeno igralno-športno-kulturno zeleno območje“. Ciljne skupine uporabnikov parka so tako otroci iz vrtca, osnovne šole, okoliški prebivalci vseh starosti ter potencialni uporabniki posameznih vsebinskih ''programov''.

Zasnova in izbor športne tehnologije je podrejena osnovni ideji in konceptu kot moderen mestni park z športnimi površinami in ne obratno, kar je še dandanes značilnost marsikaterega projekta. V pričujoči idejni projekt je vtkano najboljše kar premore športna industrija ta trenutek.

Športna tehnologija in igrala s svojo zasnovo in funkcionalno namembnostjo predstavljajo programsko opredelitev prostora. Zasnovana so tako, da omogočajo kakovostno učno in razvedrilno športno okolje ter so smiselno razdeljena v tri področne cone (A,B,C) glede na starost obiskovalcev parka.

članek v polni obliki/pdf


Ključne besede: športna tehnologija, mestni park, inovativnost, igrala, izdelki za šport


Boštjan Jakše, Stanislav Pinter
Model sistematizacije vadbe na agilnostni lestvi skozi prizmo vrhunske klubske košarke in nakazane možnosti apliciranja teh spoznanj na različna športna področja


 

Zaradi vse večje kompleksnosti vrhunske klubske košarke in s tem pogojenih zahtev po učinkovitem nastopu, tehnično-taktične in kondicijske »podhranjenosti« košarkarjev ter razlik v njihovi praktični logiki, uspešnost na vrhunskem nivoju tekmovanja zopet poudarjeno predpostavlja potrebo po večji motorični širini znotraj celostne kondicijske priprave. Povedano drugače, v vrhunski klubski košarki se ponovno išče tesnejšo vez med vsebinsko širino (tudi podobnostjo) in selekcijo načrtovanih ter izvajanih kondicijskih vsebin. Ta, na nek način paradoks, se je začel odražati pri načrtovanju izhodišč in treningov na vseh nivojih ciklizacije, s čimer udeleženci transformacijskega procesa zopet pridobivajo na svoji primarni inspiraciji. V nadaljevanju tega prispevka skušamo na modelu sistematizacije vadbe na agilnostni lestvi poiskati metodične odgovore, ki olajšajo načrtovanje izhodišč na širokem področju kondicijske priprave. Vrhunska klubska košarka in kondicijska priprava si z načinom vadbe, kot je predstavljen v tem sestavku, znova podajata roki. Namen kondicijske vadbe na agilnostni lestvi se vselej izteče v širok spekter spretnosti in dokazanih prednosti za različna športna področja.


Ključne besede: vrhunska klubska košarka, kondicijska priprava, sistematizacija, agilnostna lestev